Select Page

To je zgodba o starejšem paru, ki je živel v 80-tem nadstropju bloka in ki je nekaga lepega dne odšel na treking v bližnji gozd, ko sta se vrnila domov, sta ugotovila, da je dvigalo v popravilu. Ker sta imela na hrbtih oba težak nahrbtnik ter sta bila oba preznojena, sta si želela le čimprej do svojega stanovanja, da bi se stuširala. Žena je možu predlagala, da gresta po stopnica, kot da celo večnost čakata, da popravijo dvigalo.
Mož se je strinjal in odšla sta po stopnicah.

V 2o-tem nadstropju je mož predlagal, da težke nahrbtnike pustita kar na hodniku in se vrneta po njih kasneje, ko bo dvigalo spet obratovalo, saj tako ali tako nimava v njih vrednih stvari.

Žena se je strinjala s to briliantno idejo in tako sta nahrbtnike pustila na robu stopnic. Počutila sta se veliko bolje in nadaljevala pot proti stanovanju ter vmes celo klepetala in se zabavala.

V 40-tem nadstropju sta začela čutiti utrujenost, pa sta bila šele na polovici. Par se je začel prerekati in obtoževati drug drugegega, kot npr.: »Kako nisi videl/-a obvestila o tem kdaj bodo popravljali dvigalo«?…

Zmerjala in prepirala sta se vse do 60-tega nadstropja in do takrat sta bila že precej utrujena. Bila sta tako utrujena, da niti nista imela energije, da bi se še prepirala. Mož je predlagal: »Nehajva se prepirati in prehodiva zad njih 20 nadstropij v tišini«!

In res sta zadnjih 2o nadstropij prehodila v tišini, prišla do svojega stanovanja in žena reče možu: »Hitro odkleni vrata«! Mož odgovori: »Mislil sem da imaš ključe od stanovanja ti!?«

Vendar pa so ključi ostali v nahrbtniku, ki sta ju pustila v 20-tem nadstropju.

OUCH!

Nekateri ljudje pravijo, da je ta zgodba odraz naših življenj. Od rojstva pa vse do nekje 20 leta živimo pri s

Po tem se »odvrže nahrbtnike« in živimo naslednjih 20 let veselo brez velikih skrbi.tarših, ki za nas skrbijo nas varujejo, kontrolirajo…kot v zgodbi nahrbtniki.

Nato se začnemo pritoževati nad našimi življenji, službo, delodajalcem in vlado.

V 60-tem letu starosti spoznamo, da nam ni več ostalo veliko časa, tako da se prenehamo pritoževati in kriviti druge ter se odločimo, da bomo živeli mirno in polno življenje.

V 80-tem letu starosti, ko pogledamo nazaj, ugotovimo da so se naše sanje in želje, ki smo si jih tako želeli, ustavile pri 20-tih.

Jaz sem se odločil, da ne bom kot ta par. Živel bom svoje sanje in jih uresničil. Kaj pa vi?

Vse najboljše vam želim.